REVIEWS

MAM #01 / CHICKEN /

Rarely has there ever been something that could be described as a “party hit” from an award-winning audio play. Groovy, catchy, contemporary and uncompromising, the trio, Osojnik, Gangl and Schellander, succeeds in this brilliant prank, which not only breaks up the tattered genre of the pop song, but basically decapitates it. The light-footedness with which the actors perform this endeavor symbolizes the audio play’s density of the confrontation and deconstruction of references from pop culture, life, suffering and laughter. A sing-along search for identity. The two musical excerpts, “Chicken” and “Die Toten/The Dead” from the so-called sound comic WENDY PFERD TOD MEXICO formally capture the ambivalence of figures and content from Gangl’s textual basis. Exceptionally virtuoso, counter-referential and detail-oriented, while, at the same time, utterly reckless, Rdeča Raketa (Osojnik/Schellander) run a riot on the playing field of “pop song” and turn its conceptual essence into a Möbius strip of elaborated noise, spoken word and the power of repetition. Tried and true principle: Only a well-formed baking dish allows for such fluffy dough! Patrick Wurzwallner (Freistil, Mica, A, 2018)

///

Simultaneously weird and wonderful, ‘Chicken’ is everything you want…

‘Language becomes sound, and sound becomes language. Out of the fragmentary, the density is weaved. From the depths of the fragile, the whole is born. Time structures are questioned and assembled through loops. Field recording from Mexico meet Osojnik’s singing. Spoken language turn into melodies, whole noise turns into bittersweet rancheras.’ The words from the text – more of a short essay – which accompanies this release resonate: as a long-time student and practitioner of cut-up methodologies, I’m a firm believer in the unusual power of the fragmentary, the capacity for those broken, ruptured pieces of discontinuity to unlock experiences and emotions direct approaches to narrative and the channelling of experience cannot. similarly, I’ve long maintained that the language of sound has the capacity to transcend the language of words, to touch deep and difficult parts of the soul and the psyche irrespective of the tongue or tongues in the listener’s ken. And so it is that the first release on Mamka records, the label established by Maja Osojnik – whose work I’ve not only covered previously but greatly admire – is something really quite special. My download arrives – personally addressed, handwritten, stamped, embellished – all the way from Vienna, in an envelope 7” square and therefore resembling a 7” single, accompanied by a six-sided press release packed with words far more engaging than the usual hyperbole. There’s also a numbered cut-vinyl print, 7” square included in the package, and it all adds up to a multisensory experience – sonic, tactile, visual – which above all conveys a real sense of commitment, a passion, to making something tangible, something that’s not ephemeral or disposable, but something that matters. The medium is the message, and Maja has found a way – labour-intensive as it is – which goes beyond the medium of the audio release to create… art. The same approach applies to the ‘commercial’ release, a 7” available in a super-small run of 150 copes, only 120 of which are available for public consumption. But better target a small, passionate niche than a large indifferent mainstream if art is your pursuit.
Finding a way to render digital media tactile, visual, and above all, personal, in giving the digital listener a large portion of the vinyl experience, Maja is quite possibly breaking new ground, or at least standing at the forefront of something new. For me, it’s less about nostalgia and more about recovering some of what’s been lost with the demise of physical media.
Said release finds Maja performing with Rdeča Raketa (together with Matija Schellander, she’s integral to the duo who go by the name of Rdeča Raketa) and author Natascha Gangl to deliver a brace of tracks – very much a replication of the classic 7” A and B sides.
‘Chicken’ opens with a frenzy of analogue synth noise. It simmers to a grating buzz and pulsating electro beat before Maja barrels in with a deep-throated monotone with a barrage of lyrics about a chicken in her heart which bleeds and bleeds, and while clucking electronic bleeps twitter and bleep here, there, and everywhere. It’s weird, it’s noisy, it bumps and thrums, but still has an off-kilter pop sensibility partially submerged in the layers of noise and oddness.
‘Die Toten’ (that’s ‘the dead’ in translation) is rather less accessible, but no less intriguing, engaging, or odd, and in fact, introduces a new level of strangeness to proceedings. It’s low, slow, lugubrious.
Simultaneously weird and wonderful, ‘Chicken’ is everything you want – and need – by way of an introduction to partially-accessible, highly idiosyncratic, and extremely engaging weird shit. Christopher Nosnibor in Aural Aggravation, UK, 10/2018

///

„Chicken“ ist das erste Release von Maja Osojnik nach ihrem Album „Let Them Grow“ und zugleich das Debüt ihres neuen Labels, mit dem sie noch einiges vor hat. Es enthält zwei Tracks, die vom Strickmuster her nicht unterschiedlicher sein könnten: Der Titelsong ist ein brachiales Noise(-Rock)brett, das mit verzerrtem Feedback und dynamischen Handclap-Takten gleich auf den Punkt kommt, und wenn die verfremdete Stimme der Sängerin „There is a chicken in my heart and it bleads and it bleads“ verkündet, könnte man sich fragen, ob das nun eine Allegorie ist oder Dada oder beides, doch im Rahmen des Songs wirkt das alles sinnvoll und passend. Brüche und launige Tanzeinlagen mischen die Szenerie auf, und wenn gegen Ende von Handtrommeln unterlegtes Gackern ertönt, kann niemand bestreiten, je ein Huhn derart bluten gehört zu haben. Ganz anders „Die Toten“ auf der zweiten Seite, wo zu dramatisch dröhnenden Orgelklängen ein Text über die Heimsuchung durch etwas Wiedergängerisches aus der Vergangenheit erklingt. „Der Tote labert, labert, labert“ heißt es nicht ganz ohne Komik, und „Hol’ einer die Axt und hol’ aus“, und man bekommt da Gefühl nicht los, dass das nicht einfach ein schräger Song über Zombies ist. Uwe Schneider in African Paper, DE, 10/2018

///

Mamkini glasbeni pralineji – Na Dunaju živeča glasbenica Maja Osojnik je zagnala založbo Mamka, ki se bo posvečala eksperimentalni glasbi, ob tej pa tudi literaturi, stripom in drugim oblikam angažirane umetnosti.
Na Dunaju živeča vsestranska slovenska glasbenica Maja Osojnik je te dni zagnala lastno založbo, ki ji je nadela prisrčno slovensko ime – Mamka Records. Zabaven je tudi Mamkin slogan »buy my art, before I die« (»kupite mojo umetnost, še preden umrem«). A tukaj se zabavnost konča, saj je že prvi izdelek, single s komadoma Chicken ter Die Toten v duhu nabritega alter-elektropopa, pripravljen skrbno in karseda resno. Gre za vinilno izdajo v nizki nakladi le 200 izvodov, vsak izdelek pa krasi unikatni ročno izdelani ovitek, grafika iz linoreza, ki ga ob Osojnikovi podpisuje umetnik Toño Camuñas. Glasba in besedilo sta skupno delo tandema Rdeča raketa, v katerem je poleg Osojnikove še Matija Schellander, ter pisateljice in dramatičarke Natasche Gangl. Master posnetkov je opravil znani glasbenik Martin Siewert. Skladbi sta del radijske igre oziroma neke vrste zvočnega stripa Wendy Pferd Tod Mexico (nastale po delu Ganglove), ki je osvojila prvo nagrado na letošnjem festivalu radijske igra (Hörspielsfestival) v Berlinu. Igra je bila premierno predvajana letos kot del programa avstrijske radijske postaje Kunstradio-Radiokunst (Ö1). Četrtina naklade singla, torej 50 kosov, ne gre v prodajo, pač pa jo bodo pozneje (leta 2020) objavili v kompletu več singlov. Single je na voljo tudi v digitalni obliki.
»Mamka Records je nova dunajska založba, rojena iz hrepenenja po prostoru, kjer je prav vsaka produkcija dojeta in slavljena kot posebno umetniško delo in kot sama po sebi enkratna. Mamka objavlja izjave. Majhna, toda močna, se založba počuti doma v vseh možnih formatih, stran od že obstoječih norm in tehničnih standardov. Mamka ne služi trgu. Namesto tega služi umetnikom kot platforma za njihovo eksperimentalno držo. Na križišču med sodobno eksperimentalno glasbo, likovnostjo, literaturo, ročno izdelano elektroniko in ljubeznijo za podrobnosti Mamka simbolizira tveganje, soočenje, dobrohotni radikalizem in samoumevnost enkratnega.« S temi besedami je Osojnikova pospremila zagon nove založbe, ki jo bodo uradno predstavili 24. novembra na Dunaju, ko bodo postavili tudi razstavo in uprizorili performans Wendy Pferd Tod Mexico. Promocijska turneja bo nato zajela Švico, Nemčijo, Poljsko in Avstrijo.
Ob nedavnem obisku Maje Osojnik (igrala je na koncertu v sklopu Mesta žensk) smo ji zastavili nekaj vprašanj o založbi. Za začetek nas je zanimalo, zakaj se je odločila za ime Mamka. »Po eni strani je mamka kot oseba, kot stara ženska; predstavljam si eno tako izkušeno osebo, ki namesto da bi pekla pecivo, dela glasbene pralineje. Mogoče si na neki način tudi sebe predstavljam v prihodnosti, mogoče bodo založbini izdelki postali moji otroci; ampak gre tudi za idejo ‘grow old, stay cool’ (‘postaraj se, a ostani kul’). Živimo v situaciji, v kateri socialni sistem razpada in propada; še vedno ne čislamo starosti, izkušnje. Mogoče se pripravljam na svojo starost, malo si želim starost praznovat. Mamka se mi zdi ena taka figura, … predvsem mamka, ta slovenski izraz … je trdno na tleh, ki istočasno ima en racio, eno preprostost, skromnost, na neki način pa ima v tej skromnosti izjemno veliko poguma, ker je že marsikaj preživela in doživela. Malo sem se s to idejo igrala, da bom enkrat, čez, ne vem, 40, 50 let, ko bom sivolasa, še naprej prodajala majhne serije svojih glasbenih pralinejev.« Pri klasičnih založbah jo moti, da se veliko stvari dela v naglici, vse je usmerjeno v čimprejšnji izid posnetkov, pri čemer zmanjka časa za organiziranje koncertov, komuniciranje z mediji in poslušalci, poleg vsega tega pa še glasbeniki ne uživajo toliko v takem ustvarjanju. »Jaz pa se želim posvetiti kolektivnemu praznovanju procesa dela. Moja želja pri tej založbi – in zato sem se odločila, da bo vse ročno delano – je, da bomo delali po načelih upcyclinga, torej ponovne uporabe materialov, da bodo izdelki izjemno raznoliki, ne bom ostala samo pri vinilu. Ne bom pa tudi ostala samo pri glasbenem mediju; to so lahko artefakti, literatura, stripi … Zanima me kolektivno delo, da se dobimo kot v kakem literarnem krožku, ljudje, ki skupaj berejo, ki skupaj poslušajo glasbo, ljudje, ki skupaj nekaj delajo, se posvetijo procesu, se ob tem družijo in skozi različne tehnike razvijajo nove stvari.« O glasbenih žanrih oziroma usmerjenosti založbe Osojnikova pove: »Verjetno ima moj okus neko vlogo. Mislim, da ostajam v eni zelo abstraktni situaciji, ampak sem odprta za različne stvari, tako kot je tudi moje siceršnje ustvarjanje. Po eni strani imam rada eksperiment pa abstrakcijo, po drugi strani mi je pomembna pripoved. Če se založba spogleduje z noiseem, rockom ali avantgardnim oblikam popa, se pa tudi s sodobno književnostjo. Zelo mi je pomembno, da tudi beseda pride do izraza. Želim si tudi političnih projektov.« Mario Batelic in Odzven, SI, 10/2018